Skip to content Skip to footer

Taodišo ke sengwalwa seo go sona mongwadi a tšweletšago dikgopolo, maikutlo, maemo le lehlakore la gagwe ka sererwa, hlogo, goba seswantšho se se itšego.


Sebopego sa Taodišo

  • Thoma taodišo ya gago ka hlogo
  • E latelwe ke peakanyo/mmepe wa monagano
  • Mmepe wa monagano o go thuša go beakanya dintlha tša gago

Ge o Hlama Mmepe wa Monagano, Lebelela Dintlha tše di Latelago:

Matseno:

  • Ka fase ga matseno, hlaloša sererwa goba hlogo

Mmele:

  • Tšweletša dintlha tšeo di yago go tšwelela taodišong ya gago
  • Tšweletša dintlha tše mmalwa tšeo di tla go kgontšhago go ngwala taodišo yeo e tšwelego mahlalagading goba ya maemo a godimo
  • Ngwala taodišo ka mokgwa wa ditemana tša go lekana
  • Ditemana di hlangwe ka mafoko a makopana le a matelele fela
  • Hlokomela tšhomišo ya gago ya maswaodikga
  • Mopeleto e be wa maleba
  • Polelo e be ya go amogelega

Mafetšo:

  • Mafetšo a laetše ditšhišinyo goba dikakanyo
  • A tšweletše maemo a mongwadi:
    • A ka kgala,
    • A lemoša,
    • Goba a tla le tharollo

Magato a go Ngwala Taodišo

Tlhalošo ya Magato a go Ngwala:

Ge o ngwala, dira tše di latelago:

  • Beakanya (pele ga go ngwala)
  • Ngwala dingwalwakakanywa
  • Boeletša
  • Hlokola
  • Phošolla
  • Hlagiša sengwalwa sa gago sa mafelelo

Go Beakanya (Pele ga go Ngwala):

  • Efa šedi sererwa seo o se filwego gammogo le baamogedi ba tshedimošo
  • Hlokomela kudu sebopego, maikutlo, le go ngwala ka motho wa pele goba wa boraro
  • Ngwala dikgopolo tšeo o tlogo di šomiša ge o thala mmepe wa monagano
  • Methopo ya maleba e bohlokwa pele ga go ngwala

Go Ngwala Dingwalwakakanywa:

  • Šomiša dintlha tša go beakanya go tšweletša dikgopolokgolo le dikgopolotlaleletšo
  • Ngwala sengwalwakakanywa sa mathomo
  • Efa mogwera wa gago sengwalwakakanywa sa mathomo gore a phošolle tše di latelago:
    • Tirišo ya mantšu
    • Dikafoko
    • Mebolelwana ya maleba, bjalobjalo
  • Sengwalwa se tšweletše khuduego ya maikutlo a mmadi
  • Bontšha ka mokgwa woo o bonago dilo ka gona
  • Akaretša tshedimošo mabapi le sererwa
  • Mafetšo a taodišo a be le maatlakgogedi go swana le matseno a yona

Go Boeletša, Go Hlokola, Go Phošolla, le Go Hlagiša:

  • Kaonafatša sengwalwa ka go phošolla mo go nago le diphošo:
    • Mantšu,
    • Mafoko,
    • Le ditemana tšeo e sego tša maleba
  • Tloša ditlhalošo tše dintši tša go gakantšha le polelo ya maroga
  • Lekodišiša diteng, setaele le retšistara tšeo di dirišitšwego
  • Šomiša maswaodikga, mopeleto, le polelo ka tshwanelo
  • Beakanya o be o hlagiše sengwalwa sa gago sa mafelelo

Dibopego le Melao ya Tšhomišo ya Polelo nakong ya Magato a go Ngwala:

Retšistara, Setaele le Segalo:

  • Retšistara ya gago e be ya maleba go ya ka:
    • Morero,
    • Ya semmušo le yeo e sego ya semmušo
  • Lebiša ditaba tša gago thwii go mmadi ka go mo tšweletšwa ntlhatebelelo
  • Diteng tša gago di kgodiše gomme di tšweletšwe ka boitshepo

Kgetho ya Mantšu:

  • Šomiša mehuta ya madiri, mahlaodi, le mahlathi le diripa tše dingwe tša polelo
  • Diriša polelommileng le ya semmušo ka nepagalo
  • O ka diriša tlhalošothwi goba tlhalošo ye e iphihlilego go ya ka dikamano tša setšweletšwa

Sebopego sa Lefoko:

  • Mehuta ya mafoko le botelele bja ona di bohlokwa
  • Šomiša dikarolo tša polelo ka tshwanelo
  • Ela šedi tšhomišo ya polelo mabakeng ka moka

Go Ngwala Ditemana:

  • Matseno, mmele, le mafetšo di tšwelele ka bokgwari
  • Ditemana di tšweletše dikgopolokgolo le dikgopolotlaleletšo
  • Ge o ngwala taodišo, swarelela hlogo go tloga mathomong go fihla mafelelong
  • Netefatša tlemaganyo, o lebeletše:
    • Tatelano go ya ka nako le ditiragalo
    • Lebaka le sephetho
    • Tshepedišo
    • Go bapetša le go fapantšha
    • Tatelano go ya ka bohlokwa
    • Go bontšha lefelo
    • Kakaretšo, bjalobjalo

Mehuta ya Ditaodiso

TAODIŠOKANEGELO

Taodišokanegelo e anega tiragalo ye e fetilego. E hlagiša ditiragalo tša go latelana ka tsela ya go kwešišega. E be le maatlakgogedi gomme e kgodiše. Mohola wa yona ke gore mmadi a ipshine goba a kgahlege ka kanegelo yeo, a bona ditiragalo ka leihlo la kgopolo, khuduego ya maikutlo e golela godimo ge mongwadi a lokologantšha ditiragalo go ya ka tatelano ya tšona.

Diponagalo tša Taodišokanegelo
  • Kanegelo e swanetše go kgodiša
  • Ngwala ka motho wa pele goba wa boraro
  • Hlaloša ditiragalo ka tatelano
  • Anega ka bokgwari gore mmadi a itatswe menwana
  • Ngwala taodišo ye ka lebaka le le fetilego
  • Ditemana tša matseno di tanye šedi ya mmadi
  • Kanegelo ya gago e be le ntlha ye e e laetšago
  • Thumo e be ya moswananoši ya go kgahliša le go kgotsofatša
  • Lota kgahlego ya mmadi go fihla mafelelong
  • Taodišo ya gago e be le mokgwa wa go hlaloša le go gopodišiša

Mohlala wa Mošongwana wa Taodišokanegelo:

  1. E be e le la mathomo ke bona mohlolo wa mohuta wo
  2. Morago ga lebakanyana, go ile gwa re tuu!
  3. Ka tla ka ipshina ka go keteka mengwaga ye 100 ya koko
  4. Ke be ke re ke mogwera wa ka go fihlela …

TAODIŠOTLHALOŠI

Mongwadi o hlaloša ntlha goba se sengwe gore mmadi a kgone go itemogela hlogo yeo go hlalošwago ka yona.

Diponagalo tša Taodišotlhaloši:

  • Hlagiša seswantšho sa sererwa seo o se kgethilego ka mantšu a gago
  • Kgetha mantšu le dikgopolo ka tlhokomelo gore o fihlelele seo se nyakegago
  • Šomiša dikakanyo mabapi le go bona, modumo, go kwa, tatso le go kgwatha go dira gore tlhalošo e kwešišege
  • Šomiša dikapolelo ka tsela ya maleba
  • Kgetha hlogo yeo o nago le boitemogelo ka yona

Mohlala wa Mošongwana wa Taodišotlhaloši:

  • Khorona e re bintšha ka leoto le tee
  • Dipoloko tša sebjalebjale
  • Go boloka tšhelete bophelong
  • Afrika-Borwa, boikgantšho bja ka

Mohlala wa Karabo:

Go Boloka Tšhelete Bophelong

  • Peakanyo:
    • Matseno
    • Mmele
      • Leago
      • Mašokotšo
      • Kgwebo le ekonomi
      • Tša maphelo
      • Thušo
    • Mafetšo

TAODIŠOKGADIMO

Ka taodišokgadimo, eleletša tiragalo yeo o kilego wa e bona, wa e kwa, o e badilego nakong yeo e fetilego gomme o laodiše go ya ka fao o gopolago ka gona.

Diponagalo tša Taodišokgadimo:

  • Maikutlo le khuduego di kgatha tema ye bohlokwa
  • Karolo ye kgolo ya taodišo e hlaloše le go anega
  • Ditlhalošo di swanetše go kwagala di be di ikemišetše go tsošološa maikutlo a gago
  • Dikgopolo tšeo o di hlagišago di swanetše go tšweletša bonnete le bowena bja gago

Mohlala wa Mošongwana wa Taodišokgadimo:

  1. O rile ke yena moruti mola e le phiri
  2. Ke ka mokgwa wo bagwera ba ka ba nthušitšego
  3. Ge nkabe ke ile ka theeletša …
  4. Le lehono ke sa di gopola dithuto tša gagwe

TAODIŠOKAHLAAHLO

Taodišo ye ga e na maikutlo a mongwadi. Yona e tšweletša mahlakore a mabedi a ngangišano ka go lekana.

Diponagalo tša Taodišokahlaahlo:

  • Kwešiša le go lebeledišiša mahlakore a mabedi ntle le go tšea lehlakore
  • Taodišo e swanetše go kwagala le go ikema ka dintlha
  • Dikahlaahlo tša gago e be tša moya wo o fodilego, tša go naganwa gabotse le go thekgwa ka tshwanelo
  • Segalo e be sa go hloka khuduego, seo se kgodišago sa go hloka lenyatšo

Mohlala wa Mošongwana wa Taodišokahlaahlo:

  1. Go godiša ngwana wa tšhiwana ke swana ya mošate
  2. Mararankodi a theknolotši
  3. Bontšha ka moo kgetho ya bagwera e ka agago ya ba ya phušula bokamoso bja gago
  4. Pula ke masenya a aga

TAODIŠONGANGIŠANO

Ka taodišongangišano, efa kgopolo ye e itšego goba ntlhakemo, gomme o fe dintlha tša go fahlela goba go thekga maemo a gago.

Diponagalo tša Taodišongangišano:

  • Thoma ka go laetša lehlakore goba ntlhakemo ya gago ka tsela ya maatlakgogedi
  • Tšea lehlakore la go dumela goba go ganetša
  • Efa dintlha tša go fahlela lehlakore goba ntlhakemo ya gago
  • Tšweletša dikgopolo tše maatla ka ge taodišo ye e ama maikutlo a gago
  • Šomiša ditlabelo tša mmakgonthe le tsebo ya go kgodiša
  • Šomiša polelo ye maatla gore o hlohle maikutlo a mmadi
  • Hlokomela gore polelo e se be ye mpe ya maroga
  • Thumo e swanetše go ba le maatlakgogedi, e kwagale le go kgodiša

Mohlala wa Mošongwana wa Taodišongangišano:

  1. Basetsana le bašemane ba swanetše go kgethelwa balekani. Dumela goba o ganetše
  2. Mokgwa wa barutwana wa go šielana go tla sekolong, ke wa maleba. Dumela goba o ganetše
  3. Ke tshwanelo gore bana ba mengwaga ya ka fase ga ye lesomeseswai ba ye kgolegong

Get Free Help for Your Assignment Today

Click the Button Below:





Looking for something specific?


Leave a comment