Taodišo ke sengwalwa seo go sona mongwadi a tšweletšago dikgopolo, maikutlo, maemo le lehlakore la gagwe ka sererwa, hlogo, goba seswantšho se se itšego.
Sebopego sa Taodišo
- Thoma taodišo ya gago ka hlogo
- E latelwe ke peakanyo/mmepe wa monagano
- Mmepe wa monagano o go thuša go beakanya dintlha tša gago
Ge o Hlama Mmepe wa Monagano, Lebelela Dintlha tše di Latelago:
Matseno:
- Ka fase ga matseno, hlaloša sererwa goba hlogo
Mmele:
- Tšweletša dintlha tšeo di yago go tšwelela taodišong ya gago
- Tšweletša dintlha tše mmalwa tšeo di tla go kgontšhago go ngwala taodišo yeo e tšwelego mahlalagading goba ya maemo a godimo
- Ngwala taodišo ka mokgwa wa ditemana tša go lekana
- Ditemana di hlangwe ka mafoko a makopana le a matelele fela
- Hlokomela tšhomišo ya gago ya maswaodikga
- Mopeleto e be wa maleba
- Polelo e be ya go amogelega
Mafetšo:
- Mafetšo a laetše ditšhišinyo goba dikakanyo
- A tšweletše maemo a mongwadi:
- A ka kgala,
- A lemoša,
- Goba a tla le tharollo
Magato a go Ngwala Taodišo
Tlhalošo ya Magato a go Ngwala:
Ge o ngwala, dira tše di latelago:
- Beakanya (pele ga go ngwala)
- Ngwala dingwalwakakanywa
- Boeletša
- Hlokola
- Phošolla
- Hlagiša sengwalwa sa gago sa mafelelo
Go Beakanya (Pele ga go Ngwala):
- Efa šedi sererwa seo o se filwego gammogo le baamogedi ba tshedimošo
- Hlokomela kudu sebopego, maikutlo, le go ngwala ka motho wa pele goba wa boraro
- Ngwala dikgopolo tšeo o tlogo di šomiša ge o thala mmepe wa monagano
- Methopo ya maleba e bohlokwa pele ga go ngwala
Go Ngwala Dingwalwakakanywa:
- Šomiša dintlha tša go beakanya go tšweletša dikgopolokgolo le dikgopolotlaleletšo
- Ngwala sengwalwakakanywa sa mathomo
- Efa mogwera wa gago sengwalwakakanywa sa mathomo gore a phošolle tše di latelago:
- Tirišo ya mantšu
- Dikafoko
- Mebolelwana ya maleba, bjalobjalo
- Sengwalwa se tšweletše khuduego ya maikutlo a mmadi
- Bontšha ka mokgwa woo o bonago dilo ka gona
- Akaretša tshedimošo mabapi le sererwa
- Mafetšo a taodišo a be le maatlakgogedi go swana le matseno a yona
Go Boeletša, Go Hlokola, Go Phošolla, le Go Hlagiša:
- Kaonafatša sengwalwa ka go phošolla mo go nago le diphošo:
- Mantšu,
- Mafoko,
- Le ditemana tšeo e sego tša maleba
- Tloša ditlhalošo tše dintši tša go gakantšha le polelo ya maroga
- Lekodišiša diteng, setaele le retšistara tšeo di dirišitšwego
- Šomiša maswaodikga, mopeleto, le polelo ka tshwanelo
- Beakanya o be o hlagiše sengwalwa sa gago sa mafelelo
Dibopego le Melao ya Tšhomišo ya Polelo nakong ya Magato a go Ngwala:
Retšistara, Setaele le Segalo:
- Retšistara ya gago e be ya maleba go ya ka:
- Morero,
- Ya semmušo le yeo e sego ya semmušo
- Lebiša ditaba tša gago thwii go mmadi ka go mo tšweletšwa ntlhatebelelo
- Diteng tša gago di kgodiše gomme di tšweletšwe ka boitshepo
Kgetho ya Mantšu:
- Šomiša mehuta ya madiri, mahlaodi, le mahlathi le diripa tše dingwe tša polelo
- Diriša polelommileng le ya semmušo ka nepagalo
- O ka diriša tlhalošothwi goba tlhalošo ye e iphihlilego go ya ka dikamano tša setšweletšwa
Sebopego sa Lefoko:
- Mehuta ya mafoko le botelele bja ona di bohlokwa
- Šomiša dikarolo tša polelo ka tshwanelo
- Ela šedi tšhomišo ya polelo mabakeng ka moka
Go Ngwala Ditemana:
- Matseno, mmele, le mafetšo di tšwelele ka bokgwari
- Ditemana di tšweletše dikgopolokgolo le dikgopolotlaleletšo
- Ge o ngwala taodišo, swarelela hlogo go tloga mathomong go fihla mafelelong
- Netefatša tlemaganyo, o lebeletše:
- Tatelano go ya ka nako le ditiragalo
- Lebaka le sephetho
- Tshepedišo
- Go bapetša le go fapantšha
- Tatelano go ya ka bohlokwa
- Go bontšha lefelo
- Kakaretšo, bjalobjalo
Mehuta ya Ditaodiso
TAODIŠOKANEGELO
Taodišokanegelo e anega tiragalo ye e fetilego. E hlagiša ditiragalo tša go latelana ka tsela ya go kwešišega. E be le maatlakgogedi gomme e kgodiše. Mohola wa yona ke gore mmadi a ipshine goba a kgahlege ka kanegelo yeo, a bona ditiragalo ka leihlo la kgopolo, khuduego ya maikutlo e golela godimo ge mongwadi a lokologantšha ditiragalo go ya ka tatelano ya tšona.
Diponagalo tša Taodišokanegelo
- Kanegelo e swanetše go kgodiša
- Ngwala ka motho wa pele goba wa boraro
- Hlaloša ditiragalo ka tatelano
- Anega ka bokgwari gore mmadi a itatswe menwana
- Ngwala taodišo ye ka lebaka le le fetilego
- Ditemana tša matseno di tanye šedi ya mmadi
- Kanegelo ya gago e be le ntlha ye e e laetšago
- Thumo e be ya moswananoši ya go kgahliša le go kgotsofatša
- Lota kgahlego ya mmadi go fihla mafelelong
- Taodišo ya gago e be le mokgwa wa go hlaloša le go gopodišiša
Mohlala wa Mošongwana wa Taodišokanegelo:
- E be e le la mathomo ke bona mohlolo wa mohuta wo
- Morago ga lebakanyana, go ile gwa re tuu!
- Ka tla ka ipshina ka go keteka mengwaga ye 100 ya koko
- Ke be ke re ke mogwera wa ka go fihlela …
TAODIŠOTLHALOŠI
Mongwadi o hlaloša ntlha goba se sengwe gore mmadi a kgone go itemogela hlogo yeo go hlalošwago ka yona.
Diponagalo tša Taodišotlhaloši:
- Hlagiša seswantšho sa sererwa seo o se kgethilego ka mantšu a gago
- Kgetha mantšu le dikgopolo ka tlhokomelo gore o fihlelele seo se nyakegago
- Šomiša dikakanyo mabapi le go bona, modumo, go kwa, tatso le go kgwatha go dira gore tlhalošo e kwešišege
- Šomiša dikapolelo ka tsela ya maleba
- Kgetha hlogo yeo o nago le boitemogelo ka yona
Mohlala wa Mošongwana wa Taodišotlhaloši:
- Khorona e re bintšha ka leoto le tee
- Dipoloko tša sebjalebjale
- Go boloka tšhelete bophelong
- Afrika-Borwa, boikgantšho bja ka
Mohlala wa Karabo:
Go Boloka Tšhelete Bophelong
- Peakanyo:
- Matseno
- Mmele
- Leago
- Mašokotšo
- Kgwebo le ekonomi
- Tša maphelo
- Thušo
- Mafetšo
TAODIŠOKGADIMO
Ka taodišokgadimo, eleletša tiragalo yeo o kilego wa e bona, wa e kwa, o e badilego nakong yeo e fetilego gomme o laodiše go ya ka fao o gopolago ka gona.
Diponagalo tša Taodišokgadimo:
- Maikutlo le khuduego di kgatha tema ye bohlokwa
- Karolo ye kgolo ya taodišo e hlaloše le go anega
- Ditlhalošo di swanetše go kwagala di be di ikemišetše go tsošološa maikutlo a gago
- Dikgopolo tšeo o di hlagišago di swanetše go tšweletša bonnete le bowena bja gago
Mohlala wa Mošongwana wa Taodišokgadimo:
- O rile ke yena moruti mola e le phiri
- Ke ka mokgwa wo bagwera ba ka ba nthušitšego
- Ge nkabe ke ile ka theeletša …
- Le lehono ke sa di gopola dithuto tša gagwe
TAODIŠOKAHLAAHLO
Taodišo ye ga e na maikutlo a mongwadi. Yona e tšweletša mahlakore a mabedi a ngangišano ka go lekana.
Diponagalo tša Taodišokahlaahlo:
- Kwešiša le go lebeledišiša mahlakore a mabedi ntle le go tšea lehlakore
- Taodišo e swanetše go kwagala le go ikema ka dintlha
- Dikahlaahlo tša gago e be tša moya wo o fodilego, tša go naganwa gabotse le go thekgwa ka tshwanelo
- Segalo e be sa go hloka khuduego, seo se kgodišago sa go hloka lenyatšo
Mohlala wa Mošongwana wa Taodišokahlaahlo:
- Go godiša ngwana wa tšhiwana ke swana ya mošate
- Mararankodi a theknolotši
- Bontšha ka moo kgetho ya bagwera e ka agago ya ba ya phušula bokamoso bja gago
- Pula ke masenya a aga
TAODIŠONGANGIŠANO
Ka taodišongangišano, efa kgopolo ye e itšego goba ntlhakemo, gomme o fe dintlha tša go fahlela goba go thekga maemo a gago.
Diponagalo tša Taodišongangišano:
- Thoma ka go laetša lehlakore goba ntlhakemo ya gago ka tsela ya maatlakgogedi
- Tšea lehlakore la go dumela goba go ganetša
- Efa dintlha tša go fahlela lehlakore goba ntlhakemo ya gago
- Tšweletša dikgopolo tše maatla ka ge taodišo ye e ama maikutlo a gago
- Šomiša ditlabelo tša mmakgonthe le tsebo ya go kgodiša
- Šomiša polelo ye maatla gore o hlohle maikutlo a mmadi
- Hlokomela gore polelo e se be ye mpe ya maroga
- Thumo e swanetše go ba le maatlakgogedi, e kwagale le go kgodiša
Mohlala wa Mošongwana wa Taodišongangišano:
- Basetsana le bašemane ba swanetše go kgethelwa balekani. Dumela goba o ganetše
- Mokgwa wa barutwana wa go šielana go tla sekolong, ke wa maleba. Dumela goba o ganetše
- Ke tshwanelo gore bana ba mengwaga ya ka fase ga ye lesomeseswai ba ye kgolegong